Veliko ljudi se je v preteklih tednih spraševalo ali bo
internet vzdržal povečan promet ob osamitvi doma večine prebivalstva po svetu. Dosedanji podatki o povečanju prometa
v internetnem omrežju kažejo, da je internet zelo vzdržljiv in da večjih težav
niso nikjer zaznali, kar je samo po sebi razumljivo. Internet je bil namreč
načrtovan v času grožnje z jedrsko vojno
za potrebe poveljevanja in komuniciranja.
Strokovnjaki pravijo, da če je bil internet zasnovan tako, da deluje v času
jedrske vojne, potem je normalno, da dobro deluje tudi v času svetovne
pandemije. Internetno povezavo lahko v primeru prekinitve hitro nadomesti druga
in se prenos podatkov nadaljuje, vendar je ta slika morda nekoliko varljiva.
Poglejmo si podatke. Ocena Mednarodne unije za telekomunikacije – ITU pravi, da
je po svetu zaprtih v karanteni ali samoizolaciji približno 900 Milion ljudi,
ki hkrati uporabljajo omrežje zaradi pogovorov z najbližjimi, učenja na daljavo,
dela na domu, ogleda vsebin, ki jih nudijo Netflix, HBO in drugi dobavitelji
vsebin, nakupov in prodaje po spletu, posveta s svojimi zdravniki ipd. Da se je
promet po internetu zaradi pandemije spremenil, kažejo zbrani podaki po svetu.
V času od 1. do 17. marca, ko se je epidemija šele začela, se je v ZDA promet
na internetu povečal za 18 %, uporaba interneta od doma pa je zrasla za 30 % in obseg telefonskega
prometa za 34 %. Španski veji teleoperaterjev Orange in Vodafon sta sporočili, da
bosta v primeru povečanja prometa za več kot 40 % njuni internetni omrežji
odpovedali, enako se bo zgodilio z njunima mobilnima telefonskima omrežjema, če
bo telefonski promet zrasel za 50 %. Zato sta oba teleoperaterja svoje
uporabnike poprosila, da bolj odgovorno uporabaljajo komunikacijske storitve in
zmanjšajo prenos pretočnih vsebin z visoko kakovostjo slike. V Veliki Britaniji
je dobavitelj storitev Virgin zaznal povečanje prometa na svojem omrežju za 95 % v dopoldanskem in popoldanskem času, British
Telecom za 60 % v istem času, Vodafon pa za 42 %. V Južni Koreji se je promet v
času karantene povečal le za 10 %, v Italiji pa v začetku marca 2020 za 30 %. Strokovnjaki
ugotavljajo, da do takšnega povečanja prometa in obremenitve omrežja v času, ko nismo imeli na
voljo storitve Netflix in pretočnega videa, ne bi nikoli prišlo. To povečanje
obremenjuje obstoječe linije in njihovo zmožnost, da prenesejo podatke. Zadevo
lahko ilustriramo z vodovodno cevjo enega uporabnika. Voda je prej tekla le k njemu,
sedaj ko isto cev uporablja deset uporabnikov, pa se voda razdeli med vse in jo
je manj. Enako je z internetnimi kabli in linijami, imajo določeno kapaciteto
prenosa. Tolažba teleoperatorjev in
prepričanje, da bodo kljub povečanju prometa lahko zmogli zagotoviti storitve z
ustrezno kakovotstjo, izhajata iz znanega obsega prometa pred epidemijo v
večernem času, ko uporabniki gledajo video vsebine in so zato bila njihova omrežja načrtovana za obseg nočnega prometa,
ki je takrat največji. Nekaeri dobavitelji video vsebin kot so Apple, Netflix, Youtube, Facebook in Instagram
samoiniciativno zmanjšali kakovost dostavljenih vsebin uporabnikom (kar pomeni malo slabšo
sliko zaradi zmanjšane količine podatkov), da bi privarčevali na pasovni širini
prenosa in tako manj obremenili kable in linije. Dobavitelji storitev
priznavajo, da česa takega, kot se dogaja v tem času zasnovanem z epidemijo, še niso doživeli. Zavedajo
se, da je zmožnost internetnih omrežij resnično zrasla za 30-40 % v preteklem desetletju,
vendar se je tokrat povečanje v enakem obsegu zgodilo le v enem mesecu, kar je prvič
v zgodovini interneta. Podobno je ravnal evropski komisar Thiery Breton, ki je zaprosil državljane EU, da uporabljajo omrežna
orodja, ki zahevajo manj podatkov pri prenosu, in s tem zmanjšajo pritisk na
domača omrežja. Za ilustracijo glede zahtevnosti po obsegu podatkov omenimo na
primer, da igra Twich zahteva pri prenosu 3-6 Mb/s, preprost videokonfenčni sistem
Zoom pa le 1.5 Mb/s. Vendar, so Vodafon in nekateri drugi tele-operateji so kljub zagotovilom, da bo vse na omrežju delovalo
tako kot pred epidemijo, povečali kapacitete svojih omrežij tako na področju
fiksnih linij kot na področju mobilnih baznih postaj.
Bistvena Informacija, na katero se ne sme
pozabiti, je, da bo internetno omrežje
vzdržalo kljub sedanji obremenjosti, ker je osrčje internetnega omrežja, ki ga
upravljajo svetovno pomembni teleoperatorji,
načrtovano tako, da z lahkoto sprejeme povečan obseg prometa, še posebej ko ta
obseg narašča le v dnevnem času. Ponudniki storitev v oblaku imajo tudi dovolj
računalniških kapacitet za zagotovitev kakovostne storitve svojim uporabnikom
in na tem področju ni pričakovati krize. To so videokonference, pouk na daljavo
in dobava video vsebin, virtualne pisarne in podobno. Poleg tega je večina znanih
dobaviteljev oblačnih storitev, kot so na primer Google, Netflix in Apple, so
lastniki dostopvnih omrežij s katerimi
so direktno povezani uporabniki (omrećja
te vrste so znana kot znana kot »zadnja milja« – »last mile«). Internetno omrežje bo delovalo, vendar problemi bodo nastajali pri uporabi samih orodij in
aplikacij, in to v primerih ko uporabniški sistemi nimajo dovolj velikih pomnilnikov, procesorskih
kapacitet ali širokopasovnega dostopa. Primeri o tem so znani iz Kitajske iz
časa epidemije, ko so strežniki kitajskega Facebooka, izobraževalne aplikacije
Xuexitong, poslovna aplikacija z videokonferenčnim sistemom DingTalk in storitev
weChatWork odpovedali zaradi povečanega
prometa. Podobno se je zgodilo tudi v Sloveniji, ko je v prvem tednu pouka zaradi
preobremenjosti odpovedal del omežja ARNES, ki je bilo zatem hitro nadgrajeno z
dodatnimi strežniki in nove procesorske moči.
Poleg vzdržljivosti omrežja, ki se je izkazalo
za dovolj robutsno je epidemija razkrila druge probleme, ki smo jih zanemarjali
v času euforije gospodarskega razcveta. Kljub
temu, da ima 83,24 % vseh gospodinjstev v Sloveniji dostop do interneta, je 700
slovenskih šolarjev v prvem tednu osamitve ostalo brez pouka na daljavo. Razlog
za to je bila manjkajoča domača povezava
do interneta in potrebne računalniške opreme. Pandemija COVID-19 je ponovno razkrila
že dolgo obstoječi problem v svetu in pri nas doma, digitalni razkorak in delitev
prebivalstva med digitalno revne in digitalno bogate. Revno prebivalstvo nima dostopa do interneta
ne glede na to, kje se to v svetu nahaja. Ob tem problemu se je pojavilo tudi vprašanje
plačila računov dostopa do interneta in telefonskih komunikacij. Prebivalstvo,
ki je zaradi epidemije izgubilo zaposlitev in ki nima dohodkov, težko plača račune za
dostop do interneta. V ZDA so tisti, ki so zgubili zaposlitev, pozvali teleoperaterje
da vsem Američanom zagotovijo povezanost
z internetom v času epidemije, kar pomeni, da ne bo odklopa dostopa do interneta
in telefonov uporabnikom, ki niso
poravnali računov zaradi okoliščin, ki jih je povzročila epidemija COVID-19. Nekateri
operaterji so se pzivu tudi primerno
odvzvali. A&T je obljubil, da ne bo zaračunal povečanega obsega prenesenih
podatkov nad dogovorjenim v uporabniškem paketu. Podobno se je odzval British
Telecom, ki je zagotovil neomejen prenos podatkov brez dodatnega plačila, Virgin
pa je obljubil povečanje hitrosti povezave v internet za 10 Gbps brez dodatnega
plačila. Nekateri operatorji v ZDA so ponudili tudi brezplačno uporabo brezžične
povezave za študente, ki se izobražujejo od doma. Vse te akcije so bile
narejene v skladu s politiko ameriške vlade, ki je dala prioriteto zagotovitvi
nemotenega komuniciranja in uporabi on-line storitev v času izoliranosti
prebivalstva in prepovedi gibanja. Tako so omogočili, da del gospodarstva
posluje nemoteno in da zaposleni lahko opravljajo delo od doma, ker so plačani lahko tudi plačajo račune teleoperaterjem. V zvezi s tem je predsednik
Zvezne komisije za telekomunikacije ZDA, Ajit Pai sprožil akcijo z naslovom
»Ostanite doma in ostanite povezani« in hkrati zahteval od dobaviteljev
storitev, da jih ne prekinejo tistim, ki računa niso plačali, in da hkrati
odprejo brezplačne teleoperaterske točke za brezžični dostop. Akcijo so podprli
številni teleoperaterji, med njimi A&T, CenturyLink in drugi. COMSAT je istočasno
sporočil, da novim naročnikom ne bo zaračunaval osnovnih internetnih storitev. O
tem problemu, ko bi morali slovenski uporabniki ostati povezani, in so v stiski
glede plačila položnic za komuikacijske storitve v Sloveniji ni bilo nič narejeneo, očitno so vsi pozabili na
internet in povečano komunikacijo zaradi dela in pouka od doma.
Zvezna vlada ZDA je hkrati rezervirala 20 milijard USD za zmanjševanje
digitalnega razkoraka med ameriškim prebivalstvom, predvsem za
potrebe širitev omrežja v ruralnih območij ZDA. Situacija v ostalem delu sveta
je pisana. Največ uporabnikov mobilnega interneta
najdemo na južni polobli sveta, kjer je
zemeljska infrastruktura kablov in linij zelo omejena. Dobra novica je, da so nekatera območja v svetu v zadnjem obdobju hitro napredovala glede
zagotovitve povezanosti prebivalstva z
internetom. Kitajska je zagotovila 450 milijonom gospodinjstev povezavo z
optičnimi kabli. Indija, ki ima podobno število prebivalcev, ima le 30 milijonov
gospodinjstev povezanih s hitrim internetom vendar so Indijci povezani z internetom predvsem z mobilnim
omrežjem 4G, do katerega dostopa 400 milijonov indijcev.
Drugi problem, ki ga je razkrila epidemija COVID-19,
se nanaša na kapaciteto kablov in linij
internetnega omrežja, ki povezuje končne uporabnike, ki mu rečemo dostopovno
ali kapilarno omrežje. Na tem področju poznamo kar nekaj tehnologij, ki so v
uporabi tudi v Sloveniji. Slovenija ima razpršeno poselitev prebivalstva, zato je
izgradnja kakovostne internetne infrastrukture, ki jo zagotavljajo optični
kabli, zelo draga in zato zelo počasi napreduje. Evropska Digitalna agenda iz
leta 2017 predvideva, da bodo države članice v letu 2020 zagotovile vsem
gospodinjstvom v Evropski uniji dostop do hitrega interneta s hitrostjo najmanj
30 Mb/s. Od tega naj bi 50 % gospodinjstev imelo dostop s hitrostjo 50 Mb/s ,
ostali pa do 100 Mb/s. Ocenjeno je bilo, da delujoči operaterji v EU lahko
zagotovijo takšen dostop že v l.2017 najmanj 75.9 % evropskim gospodinjstvom. Na žalost je ta
številka v letu 2020 daleč od zaželjene in predvidene. Slovenija na tem
področju sodi med države, ki dosegajo povprečje pokritosti v EU, ki znaša 27 % gospodnjstev
s fiksnim dostopom do interneta s hitrostjo 30 Mb/s. Ta številka je v Sloveniji
že nekaj let skoraj enaka. Vzroki za to so dvojni. Dostopa ni do vseh
slovenskih poselitev in njihova razpršenost, še pomembnejši vzrok pa je v ceni te storitve, ki si je ne morajo privoščiti
ostala gospodinjstva. Učinkovit pouk na daljavo in delo od doma, ki je pogoj za
zmanjšanje dnevne migracije zaposlenih tudi po koncu epidemije, nista možna brez
ustrezne pretočnosti omrežja in hitrosti povezave. Druga vrsta omrežja za povezavo
v internet so kabelska omrežja, ki imajo manjšo zagotovljeno hitrost za
prenos podatkov k uporabniku in
tki VDSL linije ali digitalna telefonska
linija. Te povezave so ocenjene kot bolj
problematična za uporabnika zaradi slabše kapacitete prenosa podatkov. Degradacija
signala pri teh povezavah nastane že po 5 km, hitrost prenosa pa je od 1 do 10
Mb/s. Pri tem je jasno, da so najbolj prizadeta območja glede kakovosti in
hitrosti prenosa ruralna območja
Slovenije in zaselki, kjer ni ustrezne infrastrukture. Mobilni hitri internet,
znan kot tehnologija 5G, ki naj bi bil najbolj primeren za to vrsto naselitev, je
še v povoju in v eksperimentalni fazi. Strokovnjaki pa ugotavljajo, da je zaradi uporabljene
frekvence v omrežjih 5G, ki deluje le na
krajših razdaljih, tehnologija 5G neprimerna za ruralna območja. Tehnologijo 5G
trenutno testirajo v urbanih okoljih. Okrog te tehnologije se še vedno bijejo
bitke med ključnimi dobavitelji, kot je Huawei, in zahodnimi tehnološkimi dobavitelji.
Pokritost z mobilnimi telefoni je v Sloveniji kar visoka in znaša 119 %, kar pomeni, da ima del
Slovencev po dva telefona, kar je dobro. Koliko teh telefonov je »pametnih« in
jih uporabniki uporabljajo za dostop do interneta, naša agencija AKOS ne beleži.
Za mlajše uporabnike vemo, da uporabljajo pametne telefone za dostop do
interneta in spletnih storitev, starejši pa jih imajo ponavadi le za pogovore in
izmenjavo SMS sporočil. Starejši uporabniki so tudi nevešči uporabe digitalnih
tehnologij. Za spremljanje pretočne video vsebine je sicer uporabna tudi tehnologija
4G, ki jo v Sloveniji imamo, vendar to storitev plačujemo glede na obseg
prenesenih podatkov in so stroški odvisni od količine prenesenih podatkov
oziroma paketa, ki ga naročimo pri dobavitelju. Če povzamemo vsa dejstva, lahko
ugotovimo, da Slovenija ni pripravljena za učinkovito izvedbo šolanja na
daljavo in dela na daljavo v obsegu, ki ga je izzvala epidemija COVID-19. Aktivnosti
na tem področju iz prejšnjega desetletja so v Sloveniji zamrle. Vsem učencem in
delavcem je treba zagotoviti dostop do interneta s kakovostno infrastrukturo,
ki poleg omrežij zahteva tudi kakovostno računalniško opremo. Tolažimo se lahko
le s tem, da se s podobnimi problemi ukvarjajo tudi zelo razvite države, med
njimi tudi ZDA.
Analitiki in strokovnjaki opozarjajo v času epidemije
COVID-19 na še problem, ki je v zadnjih letih izjemno aktualen v svetu in pri
nas doma – na varnost internetnega omrežja. Predvsem so opozorili na ranljivost
informacijskih sistemov javnih zdravstvenih sistemov in njihovo izpostavljenost
kibernetskim napadom. Izpad teh sistemov zaradi kibernetskega napada bi dodatno
poglobil tragedijo, ki jo je prinesla epidemija COVID-19. Svetovni gospodarski forum (WEF) je opozoril na dejstvo, da so
zdravsveni informacijski sistemi, službe za socialno delo in lokalne uprave med
najbolj ranljivimi sistemi glede na kibernetske napade. Varnost nekaterih internetnih
omrežij in sistemov po svetu se je v
zadnjih letih dvigovala vzporedno z
vloženim denarjem. Zaradi pomanjkanja denarja pri zdravstvenih informacijskih sistemih
so ti pogosto postali najmanj odporni na
kibernetske napade in zlorabe. Gospodarski svetovni forum priporoča, da države pri
nadgradnji glede vranosti svojih sistemov posnemajo varnostne rešitve Britanskega
zdravstvenega sistema, ki so jih uvedli po kibernetskem napadu pred nekaj leti,
ki je ohromil zdravstveni sistem v
Veliki Britaniji. Podoben, vendar ne tako grozen izpad smo doživeli ob napadu na
lekarniški sistem v Ljubljani, ki je sistem ohromil za skoraj teden dni. Tega,
da se to zgodi v času epidemije, je bolje, da si niti ne predstavljamo. Poleg
pomanjkanja sredstev za tehnologijo in strokovnjake je ključni problem pri
zagotavljanju varnosti pomanjkanje potrebnih veščin in kadra za učinkovito
zaščito sistemov. Zadnje študije kažejo, da v svetu primanjkuje okrog 3
milijone strokovnjakov za kibernetsko varnost. Zaradi njihovega pomanjkanja
oblikuje trg ceno, ki si je lastniki mnogih sistemov ne morejo privoščiti.
Manjajoči kader in veščine na področju kibernetske varnosti, ki je bila včasih
le domena le strokovnjakov IT, sta velik problem tudi v EU. Komisija EU je že sprožila
veliko akcij in zagotovila posebna sredstva za prenovitev in izboljšanje
evropskih izobraževalnih programov pri rednem in izrednem študiju s ciljem
omiliti pomanjkanje kadrov in veščin. Vendar je to tema, ki zaradi pomanjkanja
pozornosti in ustreznih ukrepov v Sloveniji na tem področju zahteva nov
prispevek.
Prof.Borka Jerman Blažič, raziskovalka na
Institutu Jožef Stefan in
Predsednica Internet Society Slovenija